Limita

Jutr mam vožnjo pa testič iz matematike.

Pelat se z inštruktorjem ni nč novga za mene, ker sm že opravlu podobno stvar leto in pol nazaj, ko sem delu izpit za motor. Sploh ni blo naporno, spustu me je že pr 18ti uri na izpitno (čeprav bi jih rabu 20 po novem zakonu). Ure so hitro minile. Švig busi bus :D Izpitna je bla zaribana, saj sm vozu v največjem dežju in največji gužvi ever. Na križiščih sm čau do pet minut, zeblo me je kot prasca in na koncu spregledu kak znakec zarad mokre šipe :D No na koncu me je izpitnik še neki gnjavu, neki razmišlu, a vendar se le odločiu. "Pojd, da te ne vidim." :D

Kak po zdej? Ponovno nova avantura, prelomnica v mojem odraščanju. Bogovi zmano.

Za matematiko pa spet raj ne bom nč reku, ker se je nazadnje izkazalo zelo zelo slabo. Zdej upam na najbolje. Upanje pomaga baje.

Baje.

ČAU

Po vsem tem

... se odkrijem, najdem dušo v njej in jo vidim. Ne morem razvozlati kaj mi pravi. Neko geslo je. Čisto zmedeno jo vprašam kaj hoče. Spet dobim geslo. Odprem oči in vidim njeno lepoto. Začnem poslušati in slišim njen angelski glas. Stiskala me je v naročju in mi šepetala, da me ima rada. Joj, ko bi le vedela kak te imam jaz draga moja.

Ljubim te.

Novica

Bral sem, da bo naslednje leto izbruhnila pandemija ošpic - zelo nalezljiva otroška bolezen.
"Najpogostejši simptomi so vročina, ki traja vsaj tri dni, kašelj, nahod in vnetje veznice (konjuktivitis). Vročina lahko preseže tudi 40 °C. Preden izbruhnejo izpuščaji, se v ustih pojavijo Koplikove pege, belkaste lise na ustni sluznici, ki so značilne le za ošpice, vendar v vseh primerih niso opazne." vir: Wikipedia

Kako za vraga lahko napovejo pandemijo virusa, bolezni in ostalega sranja? Kurbe farmacevske v resnici množijo viruse in čakajo pomlad al pa poletje, da se bojo lahko sami množili dalje, to pa je tudi čas za farmacevte, da spustijo viruse po svetu. In oni hočejo še, da se cepimo. Sklepam takole:

1) Od cepiv, ki seveda ne delujejo, dobijo farmacevtske družbe veliko denarja. Torej človeštvo spet nasede, zapravi za brezveznarije in se sekira v prazno. Tvorimo enačbo:

število kupljenih cepiv = število ljudi

Torej cepiv bo toliko, kolikor bo ljudi ozaveščenih o tem.

2) Cepiva vsebujejo virus ošpic. Torej samo cepivo vspodbudi človeško telo k virusu => farmacevtom se ideja o pandemiji virusa uresniči. Virus se zato začne širiti zaradi virusa spontano. Delež okuženja je večji. Zapišimo z enačbo

število kupljenih cepiv = število ljudi

število kupljenih cepiv, ki ozdravijo = število okuženih ljudi

število vseh cepiv = 2^število ljudi

To so ekstremni primeri, to je sam ideja. Nič ni resničnega, samo komplekso primerljivo.

Dijo :D

Nism si mislu.

... da bo tak slaba tista zadeva, ki sem jo spisu za slovenščino, preljubo slovenščino. Jebatga!

Hmm, s čim naj danes začnem... Naslednji teden v ponedeljek ob 12.15 pišem republiške. Jutri se začnem učiti na hard, izpisal si bom vsako podrobnost, vsako formulo, vsak znak, ki mi bo šou na jetrca al pa na kak drug človeški organ. Plačano je že vse, če to nardim v prvo - jejhatajejhata! Potematem sledi še 20-30 vožnje z avtomobilom. No, navsezadnje upam da bom vse to skupaj delal le enkrat v življenju, torej se splača!

Zdej poslušam Here to Beam, medley cover našega benda :D Zelo sem presenečen nad rezultatom, napredujemo tak kot se šika!

Ta teden nič, drug teden tudi ne, potem pa matematika, grem jo prijet v roke...

Pozdrav!

Filozofija

Saks-ofon. Da se opredelim. Imaš tri opcije, biti kompatibalist, liberist ali pa fatalist. Fatalisti so tak linearni kot špili, ki se vrtijo na družinskih kompih -> ena opcija, en cilj, ena volja. Samega sebe bi opredelil kot liberist, sem odgovoren za svoja dejanja, ker se lahko ODLOČAM. Se lahko odločam vedno? Da, za vsako situacijo sta vedno ponujeni DVE rešitvi. Ta aksiom je sedaj moj, in upam da ga zapišejo v učbenike, da se bojo lahko dijaki učili o Domenikusu. ŠaŁa maŁa. Ne da se mi več, sam še pod tuš, enkrat prebrat pa v komo, kaj čem.

Jezen sm, ker ne morm uresničt želja. Pa sam 3mm me loči od popolne sreče. Odločitvi sta vedno dve, ubral bom boljšo pot.

Pa z nasmeškom naprej!

Krematorij, kremica za roke, ja.

Neč ne delam, učim se pomalem. Kmalu bo veseli december, z veselimi obrazi, s pričakovanji, potem je tu še Božiček, parkenli in ostalo Biblijsko sranje. :D

Zelo sm navdušen nad svojim bendom. Res hočem napredovanje, hočem več, hočem koncerte in oboževalce, pa tut če je to samo en. Hočem osrečiti nekoga skozi glasbo, to je moj namen!

Za danes je to vse, ne da se mi, tut gledat ne...

Domen.

:C

Prodal sm ga. Motor je šou :c Kaj bom zdej brez njega. Spomini bodo ostali in vsi preživeti trenutki z z njim. Velikokrat me je pripeljal do svoje drage, na bazenčiča in do šole. I'll miss you.

ČAS ZA AVTOMOBIŁŁŁŁŁŁŁŁŁŁŁŁŁŁŁ.

Dougcajt, ne da se mi učit, čeprav vem da mam tri stvari ta teden. U izi kajneda?

Pizda jutr se morm ustat ob 5:30. Kom se da. Glupa šola je glupa.

Uživi dokler lahko.

Lepa sobota

Non stop sm se zbujal. Nevem zakaj. Prvič ko sem odprl oči je bila ura devet, nato pol desetih in vse do enajste ure. Dobil sem sms od Klare - voščila mi je dobro jutro in učke so se mi kr zaiskrile.

Bližala se je ura dvanajst. Čas prvih vaj z mojim novim bendom. Cilj benda je izpostaviti harmonijo preko več zvrsti glasbe in med tem uživati. Igramo vse od numetala pa do roots duba, da sprostimo energijo, ki smo jo pridobili ob igranju.

Bilo je zelo zabavno. Nisem pričakoval, da bom znal kaj pokazati na bobnih. Nikoli jih nism meu, nikol jih nisem vadiu, nič od nič. Isto soigralec Janže. Nikoli ni imel basa, vadil je 4 dni in njegov nastop me je kar presenetiu. Pob ima potencijal!

Po napornih vajah sem si s punco ustvaril zelo lep večer. Njuna starša sta prišla po mene, odšli v planet TUŠ, ogledali tanov Tvajlajt, šli v Meka, se malo nasmejali in odšli proti domu. Še en lep večer je za mano. Hvala ti cuker!

Zapisano dne 18. november 2011

Punca mi je dala navdih, da zopet začnem avanturo po bloggerju.

Z blogom sm začeu kot mulec v osnovni šoli. Ker še ni bilo fejsbuka, oziroma ga ni nobeden poznal, smo si nekateri naredili blog. Pisali smo o vsem možnem bodisi o naravi, lepoti ali o svoji prvi ljubezni. Vsi smo komaj čakali na komentar ali dva in že smo začeli dolgo razpravo. Jst sm pisal bol v hecu kot za res. Nisem imel suhoparnega teksta, vedno sem imel neko foro, v upanju da komu polepšam dan. :)

Sem Domen. Nisem športni tip, rad lenarim kot vsak drug otrok na Svetu. Prepoznajo me po čupi - dredih, rad se smejim, rad se hecam in rad imam svojo Klaro. Imam veliko ambicij: igrati v svojem bendu, mogoče iti na pedagoški fax, programirati?, blablabla. Vse se sliši brezveze, zato vedno hočem ostati edinstven na svoj način. Problem se rešuje s problemom, kajne?

Dost o predstavitvi. Kaj se bo našlo tukaj gor, je sedaj vprašanje. Vse. Moje življenje. Moji trenutki. In moji drobci mojega življenja.

Rad imam prehlad!